Leta 1955 ustanovljeno Ribiško društvo se je leta 1959 preimenovalo v Ribiško družino Kočevje. Ima status pravne osebe in društva, ki deluje v javnem interesu. Je članica Ribiške zveze Slovenije in Zveze ribiških družin Ljubljana.

Osnovno poslanstvo, ki ga opravlja, je varstvo in gojitev rib ter varovanje vodnih in obvodnih ekosistemov  v Kočevskem ribiškem okolišu. Od države dodeljen Kočevski ribiški okoliš je v začetku zajemal tudi vode ribniške občine, nato pa z leti dobival drugačno podobo. Danes kočevski ribiči zgledno gospodarimo z rekami Rinžo, Kolpo od sotočja s Čabranko do jezu v Slavskem Lazu, s Čabranko in pa z dvema jezeroma, to sta Kočevsko ali Rudniško jezero in pa Reško jezero.

Spoštovati moramo predpise in zakone, najpomembnejša sta  zakona o vodah   in o sladkovodnem ribištvu RS. Med ključne naloge spada prav gotovo izdelava letnih ali petletnih ribiško gojitvenih načrtov , ki vsebujejo podatke o planiranih vlaganjih določenih vrst in minimalnih količinah rib glede na površino določenega revirja. To posledično pomeni, da mora družina vsako leto v svoje športne vode in gojitvene potoke vlagati tako  ribji zarod kot tudi odrasle ribe. Sredstva za nakup rib pridobivamo s prodajo članskih in turističnih ribiških dovolilnic, odškodninami in donacijami.

Z reko Kolpo upravlja več gospodarjev, saj ima status mejne reke. Že dolga leta dobro sodelujemo s hrvaškimi ribiči iz Broda na Kolpi in pa z Zavodom za ribištvo RS. Pomembno je, da smo s hrvaškimi sosedi ohranili prijateljske odnose, saj le na tak način lahko s Kolpo dobro gospodarimo. Pa čeprav je čedalje pogostejša suša, številne plenilske ptice in nenadzorovan turizem v zadnjem desetletju prineslo tej vodi veliko slabega.

Svoje vode moramo vsekakor varovati in nadzirati in to nalogo opravlja  čuvajsko služba, natančneje ribiški čuvaji z opravljenim čuvajskim izpitom, ki imajo tudi status uradne osebe. Pri tem delu zelo dobro sodelujemo s kočevsko policijsko postajo.

Ne pozabljamo na čistilne akcije, saj so naše vode zaradi pomanjkanja zavesti nekaterih postale odlagališče odpadkov, na izobraževanje mladih ribičev, na organizacijo različnih ribiških tekmovanj in na reševanje rib v sušnih obdobjih ali pri onesnaževanju voda.

Danes štejemo čez 300 članov, članic in mladih članov. Kljub temu, da število registriranih športnih ribičev v Sloveniji drastično upada, to za nas ne velja, saj se naše članstvo veča.

V naše vrste prihajajo ribiči iz cele Slovenije, predvsem na račun dobrega gospodarjenja in organiziranosti ter prijaznega odnosa.

Kočevski ribiški okoliš je dovolj obsežen, da lahko gostimo številne ljubitelje dobrega ribolova. S tem poskušamo tudi mi nekaj dodati promociji turizma na Kočevskem.

Razveseljiv je tudi podatek, da je naše članstvo sorazmerno mlado. Novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki je praktično že na mizi, bo zahteval dodatne strokovne kvalifikacije in kadre, prinesel pa bo tudi koncesije. Kočevski ribiči smo nanj že pripravljeni in v kolikor nam bodo vode zaupane tudi v bodoče, želimo ustvariti še več.

Ne bo lahko, vendar ostaja naše poslanstvo, prepustiti našim zanamcem v gospodarjenje bogate in čiste vode.

V naših vodah žive salmonidne in ciprinidne vrste, raki in školjke. Pohvalimo se lahko s kapitalnimi sulci, ščukami, smuči , somi, krapi in amurji.

Vsako leto vlagamo v reko Kolpo na tisoče potočnih postrvi in lipanov, v Kočevsko jezero na tone krapov, v ostale revirje nekoliko manj, saj nam za vse primanjkuje denarja, ribe pa so predvsem na slovenskem trgu izredno drage.

Smo mobilni, imamo vso potrebno opremo in tudi lastne prostore v centru mesta. Da dobro gospodarimo, veliko pove že statistika in pa ugotovitve ribiške inšpekcije.