Kolpa izvira pod Risnjakom na Hrvaškem. Od Osilnice navzdol sprejema v svojo razmeroma široko kamnito strugo polno brzic celo vrsto potokov in hudournikov ter teče od Dolenje Žage dalje v 400 metrov globokem kanjonu. Številni pritoki z obeh strani jo bogatijo z vodo, ribam pa nudijo varno zavetje v času drsti in ob povodnjih. V Kolpi žive sulci, potočne postrvi, lipani, mrene, platnice, podusti in kleni. Od manjših vrst pa jo naseljujejo tudi glavači, pisanci, činklje, nežice in piškurji.
Ribiška družina Kočevje upravlja in gospodari s Kolpo od sotočja s Čabranko pri Osilnici do jezu v Slavskem lazu v občini Kostel, od tu pa do jezu v Dolu v občini Kočevje pa Javni zavod za Ribištvo RS. Seveda pa se pojavlja na tem delu na hrvaški strani še tretji gospodar in sicer ŠRU Goran Brod na Kupi. Vsi trije gospodarji smo že pred nekaj desetletji podpisali sporazum o skupnem sodelovanju in gospodarjenju. To pomeni, da smo med drugim zavezani k skupnemu ribolovnemu režimu in hkrati tudi sodelovanju na področju varovanja voda. Spoštuje se podpis deklaracije med RZS IN RSH, ki govori o tem, da na mejnih vodah velja vedno tisti režim, ki je strožji (najmanjša dovoljena mera, število dovoljenih uplenjenih rib…). Slovenski in hrvaški ribiči smo na tem delu zemljevida obeh držav vedno znali ohraniti dobre in prijateljske odnose.
Še posebej to velja za letošnje lansko in letošnje leto, ko smo člani RD Kočevje in ŠRU Goran imeli nekaj skupnih izlovov gojitvenih potokov na obeh straneh, skupaj smo nabavili in vložili ribe v Kolpo s slovenske strani, kjer smo tudi nabavili sulce, potočne postrvi, lipane in podusti. Nekaj sušnih let in s tem previsoka temperatura vode, plenilske jate kormoranov in tudi čapelj ter nenadzorovan divji turizem so skoraj popolnoma uničili salmonidni stalež v tej lepi reki in to kljub temu, da smo vsako leto vanjo vložili tisoče potočnic in lipanov. Sprejeli smo vrsto nujnih ukrepov, od povečane najmanjše dovoljene mere, znižali število dnevnega plena, uvedli brezzalustnik, zaščitili ciprinide na določenem delu Kolpe in tudi za lov sulca za vselej črtali iz seznama dovoljenih vab montirano mrtvo ribo. Prepovedali smo uplen Lipana. Zadnji dve leti je tudi pogostejši višji vodostaj pripomogel, da se je stanje med salmonidi bistveno popravilo, pa tudi ciprinidi, predvsem klen, so vse številnejši.
Vsekakor prihajajo za Kolpo lepši časi, saj načrtujemo prihodnje leto bogat vložek potočnic in lipanov, pa tudi na sulca ne pozabljamo.
Za Kolpo velja, da so pogoji za lov sulca dobri takoj na začetku oktobra, potem pa se zaradi odpadajočega listja nekoliko slabšajo tja do prve polovice novembra.
Za Kolpo velja, da je to reka, ki je test za sulčarje, saj je za uspešen lov tu poleg zvrhane mere sreče potreben še tisti pravi občutek, kje naj bi se sulec nahajal v času hranjenja. Poleg tega je voda običajno izjemno bistra in že vsak najmanjši hrup ob bregu je dovolj, da postane sulec še posebej previden na ponujeni “drugačen” plen.
Sicer so tudi na Kolpi pomembni dejavniki za uspešen lov praviloma višji vodostaj, jutranji svit ali čas pred prihajajočo temo, sprememba vremena…. Primerna višina vodostaja se giblje med 100 – 150 cm (glej Teletekst: Kolpa Radenci). Med bolj obetavna mesta, kjer so bili večinoma ujeti večji sulci spadajo tolmuni nad vasjo Kuželj, v vaseh Pirče, Vas in v Fari, v vaseh Slavski laz, Brsnik, Maverc, Žaga, Žlebi, Grgelj, Bilpa, Vrt in Laze. Vsekakor je v večjem vodostaju priporočljivo preizkusiti srečo tudi pod vsemi jezovi, saj si takrat tam sulec rad poišče svoje mesto… Ker režim lova sulca na Kolpi ne določa obveznega spremljevalca, prosimo uplenitelja, da plen prijavi na prodajnem mestu ali drugače obvesti sedež RD.
Fotografije prispeval Andrej Jarni