Razen Kolpe s Čabranko ter njunih pritokov so vse tekoče vode na Kočevskem ponikalnice. Največja ponikalnica je Rinža, ki ima močan izvir Reber pri Slovenski vasi v močvirnatih Mrtvicah. Pritoke dobiva z desnega brega izpod Kočevske gore ob vznožju katere se vije v mnogih okljukah z zelo počasnim tokom. Vodo izgublja že v Kočevju takoj od zapornic naprej. Popolnoma pa ponikne v spodnjem delu Kočevskega polja pri Mozlju. Ponovno pride na površje kot Bilpa in se nato izliva v Kolpo.

V preteklosti je bil izpust gnojnice iz bližnjega kmetijskega obrata skoraj vsakoletni pojav. Najhujše pogine rib smo beležili do leta 1975, kasneje pa pa so bili pogini rib v manjšem obsegu. Običajno v predelu mestnega jedra, saj se je tu zbrala vsa koncentracija gnojevke in ostalih odplak. Od leta 1995 dalje pa smo z najhujšim onesnaževalcem dosegli sporazum, s katerim se je zavezal, da bo dosledno upošteval “pravila” polivanja gnojevke. Čistilna naprava in urejanje mestne kanalizacije naj bi Rinži prinesla lepše čase. So pa žal zaradi različnih razlogov izginili skoraj vsi manjši pritoki, ki so Rinži dodajali dragocene količine vode.

Rinža je postala praktično stoječa, pa tudi bogato poraščena z vodnim rastlinjem, ki pa nudi varno zavetjem številnim ribam. Da v Rinži rib kar mrgoli je dokazalo čiščenje struge v centru mesta, kjer smo na razdalji slabega kilometra morali odloviti okoli 5 ton rib, ki smo jih seveda prenesli na druge lokacije. Ribolov je dovoljen do zapornic v mestu Kočevje, od tu dalje pa potekajo vsakoletne reševalne akcije, saj veliko rib pri izpustu zaradi naraslega vodostaja voda odnese nizvodno, kjer ostanejo ujete v manjših tolmunih. To delo je naporno, saj je tu struga poraščena in obložena z muljem. Kljub temu, da v  Rinži plavajo kapitalni krapi in amurji, pa je vsekakor ščuka tista, ki vabi k ribolovu tudi čedalje več turističnih ribičev. Ujeti metrsko ščuko v Rinži ni nikakršna posebnost. Najbolj obetavni predeli so v zgornjem in spodnjem Mahovniku in pa v samem mestu, kjer je sicer ribolovni užitek predvsem za tiste ribiče, ki uživajo v naravi, vsekakor bistveno manjši.

Vsako leto v Rinžo vlagamo odrasle ščuke in smuče, ki si z lahkoto poiščejo hrano med ogromno količino ribjega drobiža, predvsem pogoste so rdečeperke. Lov roparic priporočamo takoj v začetku maja in tja do konca junija, ko se razbohoti rastlinje in je vabo že težko ustrezno voditi, nato pa ponovno od oktobra dalje, ko rastlinje počasi odmre in struga postane čistejša. S prihodom zime običajno Rinža hitro zamrzne in razen ob močnejši odjugi led ostane tja do sredine februarja…

Rinža slovi kot odlična ščukarska voda, naseljujejo jo še smuči, krapi , amurji, boleni, linji, kleni, rdečeperke in ostriži, globočki, v izvirnem delu, kjer pa ima Rinža status rezervata, tudi potočna postrv in lipan.

Fotografije prispevala Andrej Jarni & Gregor Štefančič